Blegoš

Blegoš

Blegoš je s 1562 m n.v. najvišji vrh ki loči Selško in Poljansko dolino in drugi najvišji vrh Škofjeloškega pogorja, saj je od njega višji le Ratitovec. Opisuje in poveličuje ga Ivan Tavčar v njegovem delu "Cvetje v jeseni", pred drugo svetovno vojno pa je bil ena od glavnih postojank v obrambnem sistemu kraljevine Jugoslavije pred Italijani, na kar nas opominjajo betonski bunkerji in zavetišče gorske straže na Jelencih. Vrh je travnat, poleg bunkerjev pa sta tam še vpisna skrinjica in žig. Z Blegoša je tudi odličen razgled na Selško in Poljansko dolino, Julijske alpe, Kamniško - Savinjske alpe in Karavanke, na južno stran pa se vidi tudi Snežnik.

Pohodništvo

Dostop na Blegoš je po pohodniški poteh mogoč s Črnega Kala, do kamor se lahko pripeljete po cesti z Zalega Logu, najbol priljubljena pa je cesta z Gorenje Žetine. S Črnega Kala vodiji do vrha štiri poti, in sicer najbol strma po grebenu, ostale tri pa potekajo večinoma po makadamski cesti. Na Blegoš lahko pridete tudi z Davče, Volake in Leskovice.

Pohodniške poti: Črni Kal - Blegoš (večinoma po cesti), Črni Kal - Blegoš (po grebenu), Koprivnik - Blegoš, in dnevna tura:  Stari vrh - Mladi vrh - Koprivnik - Blegoš

Kolesarstvo

Do vrha vodi tudi dobro urejena kolesarska pot, ki poteka po makadamski cesti s Črnega Kala do Koče na Blegošu (1391 m n.v.) in je med gorskimi kolesarji zelo priljubljena, saj je turo možno podaljšati še na veliko drugih lokacij: Koprivnik, Mladi Vrh, Stari vrh.[wp_ad_camp_1]

Smučanje

Blegoš je pri domačinih priljubljen tudi kot smučarska in deskarska destinacija, saj je njegovo južno pobočje odlično za turne smučarje in deskarje.

Zavetišče gorske straže na Jelencih

Koča oziroma  zavetišče se nahaja na manjši jasi sredi gozda pod Blegošem, na nadmorski višini 1185 m. Odprta je od 1. novembra do 1. maja, in sicer od 11. do 16. ure. Kadar je koča, ki ima tudi 20 ležišč, zaprta, jo je možno tudi najeti.

Komentiraj